S KOLESOM NAOKROG: 2009

četrtek, 6. avgust 2009

100 km Dravskega polja

Dravsko polje je moja domača ravninska domena.
Poskušam se igrati z google maps in narisati krog, ki bi znal, vse kar znam jaz na Dravskem polju s cestnim kolesom.

Tile trije odseki nanesejo skupaj 100 km. Pot je speljana z minimalno udeležbo cest z avtomobili.

Prvi odsek (mb - rački ribniki):

Oglejte si Dravsko polje - odsek 1b na večjem zemljevidu.

Drugi odsek (rački ribniki - ptujske toplice):

Oglejte si Dravsko polje - odsek 2a na večjem zemljevidu.

Tretji odsek (ptujske toplice - mb):

Oglejte si Dravsko polje - odsek 3d na večjem zemljevidu.

sreda, 29. julij 2009

Svetina

Iz Štor 7 km vzpona, 480 vm, 6,8% povprečno, kar je podobno, kot Rogla.
Čudovit razgled, slab asfalt, spust proti Laškem posebna paša za oči in dušo (in tudi asfalt je boljši :-)...

Vzpon

Svetina

Spust proti Laškem

Več slika na: http://picasaweb.google.com/igor.terzic.si/Svetina

nedelja, 26. julij 2009

Rifnik - šentjurske alpe s 23%!

Vzpon na Rifnik se zaključi s 23% strmino! Cesta je dolga le 1,7 km in ima v glavnem ves čas vzpon med 14% in 18%, ki pa so "okrašeni" s krajšimi manj strmimi segmentki, glih malo za pavzo.

Levi ovinek pomeni začetek konca. Tistega s 23%.

Vrh je zgolj konec asfalta in začetek makadama. Ni razgleda, le tabla.

Slike posnete s kolesa pa tule: http://picasaweb.google.com/igor.terzic.si/RifnikSentjurskeAlpe

nedelja, 19. julij 2009

Koralpe

Strmo, strmo, strmo!

1.620 v zrak, cilj na cca. 2.100 m. Vzpon kaže ves čas 11% - 13%, zelo pogosto 14% - 15%, mnogokrat 17% - 18% in tu in tam celo 9% - 10%. Povprečno bi naj bilo 11,5%.
Ta hrbi te nauči, kako se da počivati na 12% hribu. Tako, da pred tem odpelješ 18% odsek :-)

Slike (uncut) na: http://picasaweb.google.com/igor.terzic.si/Koralpe

Dober opis tudi na: http://www.hoehenprofile.com/home.htm (izberi Alle Paesse levo spodaj in nato Koralpe).

četrtek, 16. julij 2009

Grossglockner

Od Fusch-a do Kaiser Franz Josefs Hoehe cca 46 km in 2.450 m gor, Edelweissspitze 23 km. Naklon je skoraj ves čas 10+, večino poti 11 - 12%. Vse skupaj torej ves čas bolj strmo, kot recimo Rogla.
Sicer pa ima tudi ta vzpon eno skupno točko z ostalimi podobnimi (Stelvio, Sella...): čisto preveč prometa. In tokrat niti ni bil praznik ali vikend! Avti, motorji, avtobusi... svega i svačega se najde, tako, da je o kaki idili težko govoriti!
Imel sem srečo z vremenom, vrnil pa sem se s tono slik. Tu le nekaj best-of, ostale v albumu.

Štart v Fusch-u.

Na poti proti Edelweissspitze.

Pogled na Fuscher-Toer s ploščadi pod Edelweisspitze.

This is why I do it :-)

Prvi cilj...

Smer Hochtor. V ozdaju Edelweisssptize.

Vzpon proti Kaiser Franz Josefs Hoehe. Tudi tu je zelo dosti odsekov med 12 - 15%!

In še drug cilj: večni led ledenika pod Grossglocknerjem. Sam vrh se je žal skril v oblak...

Ostale slike (še needitirane), posnete s kolesa, pa na tem linku (komentarje pod slike pa še vpišem): http://picasaweb.google.com/igor.terzic.si/GrossglocknerSKolesa?feat=email#

No, to je pa pika na i celotne odprave: 500 € kazni, 5 kazenskih točk za izmerjenih 78 kmh v naselju z omejitvijo 50 kmh. Kraj zločina cesta Dravograd - Maribor, kraj Zg. Kozji vrh (je že kdo slišal zanj)? Nahaja se gledano iz Dravograda takoj za naseljem Vas. Razdalja med začetno in končno tablo kraja Zg. Kozji vrh (je že kdo slišal zanj?) je 500 m. Na cesti se kraj ne pozna po ničemer, saj ni niti križišča, niti česar drugega. V četrtek ob 21:00 je cesta prazna. Ob izhodni tabli naselja Vas sem ukazal tempomatu naj se vrne na 90 kmh, kraj Zg. Kozji vrh (je že kdo slišal zanj?) pa gladko spregledal. Na 300 m od začetne table sem torej iz 50 kmh nabral 78 kmh in se pustil izmeriti... Bravo vsem, ki so odgovorni za postavitev takih oznak na naših cestah! Nekje je pa treba denar nabirat, ne?

nedelja, 14. junij 2009

Mozirje - Gornji grad - Črnivec - Luče

Vzpon 750 m, dolžina 43 km. Zelo lep krog se da narediti s povratkom v Mozirje po glavni cesti iz Logarske, cca. 25 km.

Pot je asfaltirana v celoti.

V Nazarjih levo in do Gornjega grada "od zadaj". Zelo lepa pot in nič kaj prometna.

Za Gornjim gradom gre v hrib na Črnivec. Vzpon tukaj ni pretirano strm. Podoben Pohorju.

Kakšnih 500 m za vrhom na Črnivcu pot zavije desno in se še enkrat vzpne. Tokrat je bolj strmo.

Pa še profil...

Več slik na spletnem albumu: http://picasaweb.google.com/igor.terzic.si/090614MozirjeCrnivecLuce?feat=directlink

sobota, 6. junij 2009

A-St-R62

Kolesarska pot R62 na avstrijskem štajerskem poveže kolesarsko pot ob Muri R2 (stik v kraju Wildon) s kolesarsko potjo reke Sulm R1 (stik v kraju Heimschuch). Dolga je 21 km in ima slabih 400 višinskih metrov.

Je zelo hribovita, saj se vozimo po avstrijskih vinskih cestah.

Omogoča cca. 50 km dolg krog, ki se začne in konča v Lipnici. Če se na ta krog podaš iz Mb, je vsega skupaj med 120 in 130 km, odvisno, kako pelješ do Lipnice.

Celotna proga je asfaltirana. Izjema je 300 m odličnega makadama, ki se ga da lepo odpeljati tudi s cestakom oz. se mu da izogniti. Makadam je čisto na koncu poti, po spustu v Heimschuch.

Krog poteka (gledano v nasprotni smeri urinega kazalca) po R2 v smeri Graz (proti severu) do kraja Wildon. Tam proti zahodu v smeri Preding/Deutschlandsberg začne R62. Ta kmalu zavije na jug čez hribe proti kraju St. Nikolai (vrh), od koder se spusti v Heimschuch, kjer se konča na R1. Lipnica je levo.

R62 vodi skozi naslednje označene kraje:
- Wildon (start)
- zavijemo na zahod smer Preding/Deutschlandsberg
- peljemo pod avtocesto Mb - Graz
- v kraju Schoenberg prečkamo glavno cesto (spustimo se nanjo, zavijemo desno in po 100 m desno z nje na stransko pot, ki vodi čez polja).
- Groetsch
- St. Nikolai
- Petzles
- Ober/Unterneurath
- Pernitsch
- spust v Heimschuch - POZOR na strmem delu spusta R62 zavije levo!
- če pri spustu nisi zgrešil R62, prideš na glavno cesto za Lipnico (smer levo).
- če si pri spustu zgrešil R62, prideš v Heimschuch; drži se levo in vse bo vredi :-)
- 500 po glavni cesti in nato desno proti priključku na R1.

Zemljevid poti najdeš tudi na: http://www.bergfex.at/sommer/steiermark/bike/773/?p=index

Varianta: zagotovo zanimiva varianta je tudi, da se v kraju Groetsch kar kar po glavni cesti zapelješ dalje, kak km ali dva, do odcepa za St. Nikolai in se gor vzpneš po "glavni" cesti. To je zelo lepa cesta z malo prometa. Res, da ni čisto čisto stranska, kot je pot, po kateri se vzpenja R62, je pa za cestno kolo morda celo boljša izbira.

Izziv: če vzpon na St. Nikolai ni dovolj in če potrebuješ res pravi izziv, potem se na poti navzdol, v kraju Petzles, odloči za ekskurzijo na Kitzeck (baje najvišji vinograd v Evropi, cca. 500 m). V Petzlesu zavij desno in sledi oznakam (na vrh prideš v dolgem levem polkrogu čez Mitteregg in potem na "glavnem" križišču levo v hrib). Vzpon je dolg kakih 5 km in je zelo strm (z druge strani celo še bolj). Z vrha Kitzecka se lahko spustiš naprej po 3 km dolgem in zelo strmem spustu na magistralo do Lipnice (levo), ali pa tik pred vrhom levo po vinski cesti v Heimschuch, kjer spet najdeš R62.

ponedeljek, 27. april 2009

A-St R25

Kolesarska pot: Avstrija – Štajerska - R25
Peljal sem jo krožno v kombinaciji z R6 (skozi Lipnico), R1 (skozi Sulmtal) in R20, ki te pripelje v Saggau na začetek R25.
Celoten krog je dolg cca. 70 km, od katerih je v glavnem vse ravno razen dveh strmih in dokaj dolgih vzponov, ki jih vsebuje R25. Slednja je po podatkih iz knjige dolga 26 km..

Torej, najprej R6, ki začne takoj za mostom čez Muro, ko se pelješ iz Šentilja proti Lipnici po stari cesti. Pot zavije takoj za mostom na levo.

Celotna R6 je speljana po zelo stranskih poteh brez prometa in skozi čudovito naravo.

Wagna je prvi kraj.

Pot je vseskozi odlično označena. Edino, kar je treba vedeti, je, po kateri poti želiš potovati. Dobro je tudi, če vsaj okvirno veš, kje si, če spregledaš kako oznako, da se znaš vrniti.

Kadar R6 poteka po cesti, je to cesta z malo prometa.

Vseskozi se na poti mešajo še oznake drugih poti. Spodaj WeinstrasseTour.

Skozi naselje...

Lipinica, kot jo Mariborčani redko vidimo.

Proti gozdi...

...in pred mostom desno na pesek.

Po pesku čez polje...

...mimo športnega parka...

...skozi park...

...po poti, ki je le za kolesarje.

Oznake vseskozi odlično usmerjajo in dajejo info razdaljah.

Pa spet v naravo...

...ob potoku, ta se imenuje (kdo bi vedel???). Tu se celo zlivata dva potoka skupaj.

Pri tem mostu se je potrebno od R6 posloviti in se priključiti na R1, kolesarsko pot v doline reke Sulm (Sulmtalradweg)

Te info table so tako dobre, da je slika z dovolj dobrim fotoaparatom, da potuješ po katerikoli od prikazanih poti.

Recimo, 5Mb in printer in oznake, ki so na poti in že lahko kolesariš :-)

Torej, kot prikazano, čez most na R1.

Začetek R1! Desno je parking za avte, ki pridejo sem na vstopno točko te proge!?!

Parking za vstop na R1.

R1 gre nekaj časa ob glavni cesti, vendar ne dolgo. 2km največ, nato zavije desno...

...čez most...

...in spet desno...

...v "divjino"!

Od tu pa spet čista idila! Cesta ni vedno asfaltna.

Vseskozi ob reki Sulm.

Križišče z R62, ki nas v 20km popelje do Wildona. Tam se lahko čez R2 (kolesarska pot reke Mure oz. Murradweg) vrnemo na izhodišče.

Heimschuh je prvi kraj, ki ga srečamo.

Mimo športnega centra (ej, ti Avstrijci ga imajo v vsaki vasi!)

...po asfaltu dalje.

Pa spet "off-road" (makadam je zelo super).

Vedno znova se pot vrne h kaki vodi, kar daje čudovit občutek.

Oznak vse polno in vseh mogočih.

To direktno ob reki daje super občutek!

Še malo spet po asfaltu in...

...že zapuščamo R1, ki nadaljuje čez most. Mi gremo naravnost na R20...

...proti kraju Grossklein.

Grossklein

Nato še Klein-klein :-)

Kmalu spet sami s seboj.

Včasih gre čisto malo navzgor...

Desno eden izmed mnogih ribnikov.

Saggau, kraj, kjer začne R25!

Do te štartne točke je dobrih 31km.

Tu, točno na štartu R25, leži prva past!!!. Doslej smo vozili po R20 in ta se nadaljuje po poti desno. Za R25 je potrebno zaviti levo gor na most...

...čez most...

...in šele potem desno...

...spet dalje.

Pa spet v samoti...

Presenečenje! Vendar ne za dolgo, le par 100 m.

Čisto brez ceste.

Kmalu spet na kolesarski stezi ob glavni cesti. Vpadnica v Arnfels...

Arnfels, konec ravninskega dela R25.

Avstrijsko-slovenska tura...

V kraju Arnfels. R25 kot ponavadi ne sledi avto-tablam. Tu gre naravnost.

Sedaj se pot začenja vzpenjati in nas popelje v osrčje vinske ceste.

... in seveda lastnega znoja! :-)))

Še gor...

...še kr...

... pa spet malo po dolini, med hmeljem...

Leutschach – kraj po prvem vzponu/spustu in kraj, kjer se zaplete z oznakami.

Po stranski poti mimo kraja...

...v Schlossberg, kjer si table začnejo nasprotovati.

To je zadnja ok oznaka. Pravi, da gre R25 desno.

Potem vodijo table med ulicami, ko kar naenkrat na križišču srečaš tablo, ki kaže nazaj, v smer torej, iz katere prideš. Druge table pa ni. Če greš desno, se vrneš v Schlossberg, če greš levo, pa lahko nadaljuješ po glavni cesti v neznano. Na sreči imam zraven karto in opis poti, ki pravi, da je treba iti v Foetschach. Ok, gremo torej levo. Vmes do Foetschacha me potolaži še ena R25 oznaka, nato pa za kar nekaj časa zginejo.

Problem je, ker naslednja tabla v kraju Foetschach, pri tej gostilni, manjka. In ker manjka, nadaljuješ naprej po glavni cesti v hrib. To je že skoraj znana cesta, po kateri prideš v Gamlitz, jasno, najprej gor in šele nato dol. Ker jo poznam, me ne skrbi preveč. Le jezi me, ker sem izgubil oznake poti.

Torej, pri gostilni Jaegerwirt R25 zavije LEVO v hrib, po ulici Foetschacher Strasse.

V bistvu mi je bilo kar prikrajšano, da nisem tega vedel, saj je vzpon tukaj res strm in hkrati za navadne smrtnike kar dolg. To je začetek...

Če pa ne veš tega, kar sem ravnokar zapisal in narisal, potem nadaljuješ za nosom po glavni cesti navzgor.

Vmes srečaš kako raco ali dve kar na cesti.

Tudi tu je vzpon precej gor obrnjen.

Spet kritična točka: tu je treba zaviti levo v smer Karnerberg, glavna cesta gre desno. Zaviti je potrebno, če želiš spet najti R25 malo naprej. Če ne zaviješ, se spustiš v Gamlitz, ki je tako ali tako stična točka obeh poti. Razlika je le v tem, da se voziš po glavni cesti.

Torej, levo.

Sernau je smer, v katero pelje R25 in čez dober kilometer, spet najdem tablo. Da sem v Foetschachu zgrešil, sem ugotovil tako, da sem se kasneje tu spustil v kontra smer in gledal kam pridem. Prišel sem do gostilne Jeagerwirt :-)